{"id":279,"date":"2023-11-08T02:21:08","date_gmt":"2023-11-08T02:21:08","guid":{"rendered":"https:\/\/starokatoliki.si\/?p=279"},"modified":"2023-11-10T20:12:31","modified_gmt":"2023-11-10T20:12:31","slug":"intervju-z-zupnikom-mag-milanom-skrobarjem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/2023\/11\/08\/intervju-z-zupnikom-mag-milanom-skrobarjem\/","title":{"rendered":"Intervju z \u017eupnikom mag. Milanom \u0160krobarjem"},"content":{"rendered":"\n

Za na\u0161o spletno stran in socialna omre\u017eja, na katerih smo prisotni, je \u017eupnik \u017eupnije Sv. Luka v Mariboru, mag. Milan \u0160krobar, odgovoril na nekaj vpra\u0161anj, ki smo mu jih zastavili. V nadaljevanju lahko preberete njegove odgovore, ki nam jih je zaupal. Prvi vtis je iskren in pristen, zato vas vabimo k branju in h komentarjem. Na koncu intervjuja smo vam pripravili kratko galerijo slik, ki je me\u0161anica \u017eivljenja v \u017eupniji Sv. Luka v Mariboru.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Za za\u010detek nam na kratko razlo\u017eite kaj je starokatoli\u0161tvo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. <\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    Starokatoli\u0161ko gibanje se je pojavilo po I. Vatikanskem koncilu leta 1870, kjer so se nekateri pomembni teologi ( Ignaz Dolinger ) in \u0161kofje ( Josip Juraj Strossmajer ) uprli ponujeni dogmi o pape\u017eevi nezmotljivosti ( Pastor Aeternus ). Dogma o nezmotljivosti pape\u017ea trdi, da je pape\u017e kot pastir globalne Cerkve in najvi\u0161ja u\u010diteljska avtoriteta nezmotljiv v vpra\u0161anjih vere in moralnosti, kadar se izrecno na to sklicuje ( ex chatedra ).<\/p>\n\n\n\n

    Utrechtska Unija starokatoli\u0161kih cerkva je zdru\u017eenje neodvisnih nacionalnih starokatoli\u0161kih cerkva, ki so med seboj v popolnem ob\u010destvu. V obredu uporabljajo narodni jezik, Cerkev vodi sinodalno telo, ki ga sestavljajo \u0161kofje, duhovniki in verniki. Verniki volijo \u0161kofe in duhovnike. Od leta 1873 je bil ukinjen obvezen celibat in duhovniki, \u0161kofje in diakoni so lahko tudi poro\u010deni mo\u017eje. Starokatoli\u0161ke cerkve priznavajo prvih sedem koncilov nerazdeljene cerkve in so od leta 1931 v popolnem ob\u010destvu z Anglikansko Cerkvijo in Neodvisno Filipinsko cerkvijo. Unijo vodi nad\u0161kof v Utrechtu s pomo\u010djo mednarodne \u0161kofovske konference ( IBK ), ki se enkrat letno sre\u010da, da bi razpravljala o napredku in problemih svojih cerkva, ki jih vodijo. Toliko na kratko.<\/p>\n\n\n\n

    Kako ste se sre\u010dali s to vejo Kr\u0161\u010danstva?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    S starokatolicizmom sem se sre\u010dal dokaj hitro, preko starih star\u0161ev, saj je bila v Mariboru kar mo\u010dna \u017eupnija, ki je imela svoje prostore v Fran\u010di\u0161kanskem samostanu v Mariboru. \u017dupnijo je vodil \u017eupnik Stjepan \u0160egula, nato \u017eupnik Anton Kova\u010devi\u0107, ki je kasneje postal tudi drugi \u0161kof Starokatoli\u0161ke Cerkve v Sloveniji. Kasneje je, \u017eal zaradi pomanjkanja duhovnikov, Cerkev ugasnila<\/p>\n\n\n\n

    ( l.1994. ) in veliko vernikov je zaradi podobnega obreda in nauka  pre\u0161lo v RKC.<\/p>\n\n\n\n

    Ste lastnik podjetja in \u017eupnik ob enem. Nekaterim se zdi malce nenavadno, da ima \u017eupnik svoje podjetje. Zakaj imate podjetje in kako usklajujete svoje obveznosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    V preteklosti je bilo veliko starokatoli\u0161kih duhovnikov zaposlenih tudi v civilnih slu\u017ebah zaradi pre\u017eivetja, saj so pri nas podeljevanje zakramentov in bogoslu\u017eja brezpla\u010dna. Pomeni, da duhovniki za svojo storitev od vernikov ne smemo zahtevati pla\u010dila. Verniki navadno sami kaj prispevajo za skupnost v nabiralnik, ali pa tudi ne. Nekateri so revni in komaj shajajo, zato bi bilo od njih te\u017eko pri\u010dakovati, da bodo kaj prispevali. Torej sam skrbim za svoje pre\u017eivetje. Sem solastnik uspe\u0161nega podjetja in kot ste ugotovili tudi \u017eupnik \u017eupnije v Mariboru. Trenutno ob pomo\u010di bogoslovca in pomo\u010di \u201c od zunaj \u201c dobro opravljam svoje poslanstvo duhovnika. Res pa je, da v\u010dasih \u201c vsko\u010di \u201c duhovnik iz Celovca, ki dokaj dobro govori Slovensko.<\/p>\n\n\n\n

    Kak\u0161en odnos gojite do drugih kr\u0161\u010danskih skupnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Moram povedati, da imam dobre odnose z Evangeli\u010dansko cerkvijo, saj smo Starokatoliki ekumensko zelo dejavni. V Sloveniji so ostale skupnosti \u017ee malo \u201c pozabile \u201c, da smo starokatoliki bili tukaj prisotni od obdobja stare Jugoslavije, tako da sedaj gradimo mostove ponovno. Vztrajnost, molitev in zaupanje so pot, do vzpostavitve temeljev za ekumensko dejavnost.<\/p>\n\n\n\n

    Kar se ti\u010de najve\u010dje verske skupnosti RKC,  imamo v Sloveniji te\u017eave, saj smo naleteli na negativen odziv, nestrpnost in ne sprejemanje. \u017dal. V svetu imajo na\u0161e starokatoli\u0161ke cerkve dobre prijateljske, bratske odnose z ve\u010dino kr\u0161\u010danskih Cerkva in skupnosti, tudi z RKC. Na pogrebu zaslu\u017enega pape\u017ea Benedikta je bil s strani Utrechtske unije poslan na\u0161 \u0161kof dr. Heinz Lederleitner, ki pastoralno oskrbuje Slovenijo. V prijetnem pogovoru se je sre\u010dal tudi s pape\u017eem Fran\u010di\u0161kom. V Celovcu, v na\u0161i cerkvi gostujejo Ortodoksni kristjani, ker nimajo svojih prostorov, kar tudi ka\u017ee na ekumensko \u0161irino in bratsko povezanost.<\/p>\n\n\n\n

    Kako bi sebe opisali kot \u017eupnika? Kako vas vidijo verniki?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    To vpra\u0161anje je malce hudomu\u0161no, saj je te\u017eko pisat o sebi in svojem delu in pri tem ostati objektiven. Sam mislim, da mi je v petih letih, seveda ob pomo\u010di sodelavcev v Mariboru, uspelo kar veliko. V bistvu iz ni\u010d se je rodila \u017eupnija sv. Luke in na kar sem najbolj ponosen je moj \u201c duhovni otrok \u201c bogoslovec Jure. Spoznal sem veliko ljudi s katerimi sem se spoprijateljil in smo v bistvu postali sicer majhna, vendar sr\u010dna in \u010dvrsta dru\u017eina. Podelil sem kar nekaj zakramentov in zame je bilo najlep\u0161e darilo, da sem lahko podelil zakrament svetega zakona svoji sestri. V bistvu sem bolj misijonar kakor pa obi\u010dajen \u017eupnik, saj nas \u010daka \u0161e veliko dela, vendar z Bo\u017ejo pomo\u010djo gremo naprej.<\/p>\n\n\n\n

    S kak\u0161nimi izzivi se Starokatoli\u0161ka cerkev Utrechtske izjave najpogosteje sre\u010duje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Izzivov je kar nekaj. Najve\u010dji je ponovna prepoznavnost Starokatoli\u0161ke Cerkve, ki je bila prisotna v na\u0161em prostoru in uradno priznana \u017ee od leta 1946. \u017deleli bi stopiti v stik s potomci na\u0161ih vernikov, ki so pripadali na\u0161i Cerkvi. Imeli smo \u017eupnije v Mariboru, Ljubljani, Celju, Kranju, Jesenicah\u2026. Velik izziv je tudi prese\u010di nestrpnost in nervozo ve\u010dinske verske skupnosti, ki jo ka\u017ee do nas Starokatolikov v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

    Beremo lahko, da tudi \u017eenske posve\u010dujete v duhovnice. Od kod \u010drpate dejstva, da je to skladno s katoli\u0161ko vero?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Starokatoli\u0161ke cerkve, ki so \u010dlanice Utrechtske Unije so pri tem dokaj razli\u010dnih mnenj. Namre\u010d nekatere \u010dlanice kot je Poljska ali Hrva\u0161ka se ne odlo\u010dajo za posve\u010devanje \u017eensk v diakonice, duhovnice ali \u0161kofinje. Nekatere \u010dlanice zagovarjajo mnenje, da ni teolo\u0161kih zaprek za posve\u010devanje \u017eensk. Denimo Avstrija, \u0160vica in Nizozemska posve\u010dujejo \u017eenske.V tem se ka\u017ee duh sinodalnosti nacionalnih cerkva, ki se same odlo\u010dajo ali bodo k svetim redovom prepustile \u017eenske ali ne. Vse \u010dlanice njihovo odlo\u010ditev in odlo\u010ditev doma\u010dih sinodalnih svetov tudi spo\u0161tujejo in upo\u0161tevajo. Letos 2023 sem bil prisoten na sinodi Avstrijske cerkve, kjer so 24.4.2023 izvolili gospo dr. Mario Kubin kot prvo \u017eensko duhovnico, ki je nato bila posve\u010dena v prvo \u0161kofinjo Starokatoli\u0161ke cerkve, kar je za nekatere pomenilo odprtje Svetemu Duhu, nekatere pa je pustilo v dvomih. Vendar je bila to demokrati\u010dna volja avstrijskega sinodalnega telesa. Pri nas v Sloveniji imamo trenutno enega bogoslovca in nobene \u017eenske kandidatke za svete redove.<\/p>\n\n\n\n

    Kapelo sv. Avgu\u0161tina, ki je v lasti Doma pod Gorco ( dom starej\u0161ih ob\u010danov ) kjer gostujete, ste prenovili z lastnimi sredstvi in rokami. Zakaj preprosto niste najeli izvajalca za obnovo kot to obi\u010dajno storijo druge kr\u0161\u010danske cerkve in skupnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Najprej bi rad povedal, da sem vodstvu doma in takratnemu direktorju gospodu Gregorju \u017digonu neizmerno hvale\u017een, da so nam prisluhnili in nam pomagali, da smo kapelo, ki je bila dotrajana in neprimerna za bogoslu\u017eja, dobili v souporabo. Dogovorili smo se, da bo Starokatoli\u0161ka cerkev v zameno za souporabo z ostalimi kr\u0161\u010danskimi verskimi skupnostmi, kapelo sanirala in jo tudi vzdr\u017eevala. Tukaj je mi\u0161ljena predvsem RKC, ki je v\u010dasih v kapeli opravljala verske obrede za stanovalce njihove veroizpovedi. Vendar so kasneje obrede raje opravljali v jedilnici ali osrednjem prostoru doma, ker je kapela zunanja in je oskrbovancem v\u010dasih bilo te\u017eko priti v kapelo predvsem pozimi in v de\u017eju. Kapelo redno vzdr\u017eujemo. Odpravili smo vlago, menjali namo\u010dene mav\u010dne obloge, jo prebelili, izdelali oltar, ambo\u2026. Kapelo smo opremili s stoli in ozvo\u010denjem, ter jo naredili za dostojen liturgi\u010dni prostor katoli\u0161ke tradicije. Tudi Starokatoli\u0161ka cerkev del katoli\u0161ke tradicije.<\/p>\n\n\n\n

    Zakaj sem v veliki meri dela opravil sam in s svojimi sredstvi je najbolj povezano z nezmo\u017enostjo pla\u010dila zunanjemu izvajalcu, saj so na\u0161a sredstva omejena in jih porabimo za najnujnej\u0161e. Je pa res, da se podjetje katerega sem solastnik, ukvarja s tovrstnimi izvedbami in v dogovoru s solastnikom, ki je tudi eden izmed na\u0161ih podpornikov in soustanoviteljem naredili vse potrebno, da se v kapeli po\u010dutimo lepo in doma\u010de.<\/p>\n\n\n\n

    Duhovniki Starokatoli\u0161ke cerkve Utrechtske Izjave v Sloveniji ste lahko tudi poro\u010deni in imate otroke. Kako to po va\u0161em mnenju vpliva na prihodnost kr\u0161\u010danstva?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    Povedati moram, da vse Starokatoli\u0161ke Cerkve, ki so \u010dlanice Utrechtske Unije in ne samo Slovenija, pozna in sprejema poro\u010dene duhovnike, diakone in celo \u0161kofe. \u010ce pogledate okoli boste videli, da razen RKC, vse ostale kr\u0161\u010danske cerkve in verske skupnosti dovoljujejo poroko svojim klerikom. Sicer nekatere z nekaterimi omejitvami, pa vendar. Duhovnik, ki je poklican v dru\u017einsko \u017eivljenje ni ni\u010d manj dober duhovnik kakor duhovnik, ki \u017eivi v celibatu. Tukaj gre za dve razli\u010dni karizmi, ki tvorita celoto. Veliko dobrih dru\u017einskih mo\u017e in o\u010detov poznam, ki so duhovniki in dru\u017eina je lahko pozitiven input v njihovem delu. Enako je tudi z duhovniki, ki \u017eivijo v celibatu in se tako la\u017eje izrazijo in \u017eivijo svojo poklicanost. \u017de v zgodnjih \u010dasih kr\u0161\u010danstva so bili apostoli, stare\u0161ine poro\u010deni mo\u017eje in so imeli dru\u017eine. Poznamo apostola Janeza, ki je bil takrat \u0161e mladeni\u010d in samski ter apostola Pavla, ki je zelo priporo\u010dal samskost. Vemo tudi, da je bil apostol Peter poro\u010den mo\u0161ki. Poro\u010denost ali samskost duhovnikov je lahko izraz predanosti in slu\u017eenja. Vsak na svoj na\u010din, \u010de je to izraz premi\u0161ljene odlo\u010ditve in dejstvo, da s tem vr\u0161imo Bo\u017ejo voljo.<\/p>\n\n\n\n

    Na prihodnost kr\u0161\u010danstva ne bo vplivala poro\u010denost ali samskost duhovnikov, temve\u010d njihova iskrena predanost in zavzetost za poklic na katerega so se odzvali.<\/p>\n\n\n\n

    Za konec \u0161e vpra\u0161anje. <\/strong>Kaj vam osebno pomeni poklic duhovnika? Kako ga do\u017eivljate in \u017eivite?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    To vpra\u0161anje sicer zahteva \u0161irok odgovor, pa vendar bom posku\u0161al odgovoriti kar se da jasno in kratko.<\/p>\n\n\n\n

    Duhovni\u0161tvo kot poklicanost in odziv na Bo\u017eji klic meni, nevrednemu tega poklica, pomeni na\u010din \u017eivljenja. Duhovnik svoje duhovni\u0161tvo \u017eivi v razdeljevanju bo\u017ejih milosti, kar pomeni zakramente. Je bo\u017eji maziljenec. Duhovni\u0161tvo je nenehen klic k svetosti za njega in za ljudi h katerim je poslan, da neumrljive du\u0161e vodi h Kristusu, v ve\u010dnost. Duhovnik je tisti, ki v svojih rokah dr\u017ei Kruh \u017divljenja in ga deli ljudem, to je nepopisen ob\u010dutek hvale\u017enosti in ob enem majhnosti. V\u010dasih se premalo zavedamo pomembnosti duhovni\u0161kega poklica in vloge duhovnika v \u017eivljenju slehernega vernika. Hvale\u017een sem za dar duhovni\u0161tva, da sem prejel to milost od Boga in hkrati zaupanje mojega \u0161kofa dr. Heinz Lederleitnerja, ki me je v duhovnika tudi posvetil in me poslal na Pot.<\/p>\n\n\n\n

    \n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
    \n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Za na\u0161o spletno stran in socialna omre\u017eja, na katerih smo prisotni, je \u017eupnik \u017eupnije Sv. Luka v Mariboru, mag. Milan \u0160krobar, odgovoril na nekaj vpra\u0161anj, ki smo mu jih zastavili. V nadaljevanju lahko preberete njegove odgovore, ki nam jih je zaupal. Prvi vtis je iskren in pristen, zato vas vabimo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":280,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_price":"","_stock":"","_tribe_ticket_header":"","_tribe_default_ticket_provider":"","_tribe_ticket_capacity":"0","_ticket_start_date":"","_ticket_end_date":"","_tribe_ticket_show_description":"","_tribe_ticket_show_not_going":false,"_tribe_ticket_use_global_stock":"","_tribe_ticket_global_stock_level":"","_global_stock_mode":"","_global_stock_cap":"","_tribe_rsvp_for_event":"","_tribe_ticket_going_count":"","_tribe_ticket_not_going_count":"","_tribe_tickets_list":"[]","_tribe_ticket_has_attendee_info_fields":false,"_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[7,4,6,5],"class_list":["post-279","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervju","tag-cerkev","tag-intervju","tag-milan","tag-skrobar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/279","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=279"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/279\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":284,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/279\/revisions\/284"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/280"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}