{"id":787,"date":"2025-05-28T08:19:00","date_gmt":"2025-05-28T07:19:00","guid":{"rendered":"https:\/\/starokatoliki.si\/?p=787"},"modified":"2025-06-30T19:54:52","modified_gmt":"2025-06-30T18:54:52","slug":"starokatoliki-in-ekumenizem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/2025\/05\/28\/starokatoliki-in-ekumenizem\/","title":{"rendered":"Starokatoliki in ekumenizem"},"content":{"rendered":"\n<h3 class=\"wp-block-heading\">Starokatoliki so tisti katoli\u010dani, ki zavra\u010dajo dogmi Prvega vatikanskega koncila o pape\u017eevi nezmotljivosti in univerzalnem jurisdikcijskem primatu.<\/h3>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Med teologi, ki so nasprotovali omenjenim dogmam, so bili predvsem privr\u017eenci ne-ultramontanske in ne-neo\u0161olasti\u010dne smeri. Med njimi najdemo prista\u0161e Antona G\u00fcntherja (1783\u20131863), Georga Hermesa (1775\u20131831) in njegovega u\u010denca Friedricha Michelisa (1815\u20131886). Pomembna sredi\u0161\u010da starokatoli\u0161kega gibanja so bile teolo\u0161ke fakultete v Prusiji, zlasti v Bonnu, kjer so delovali teologi, kot so Joseph Hilgers (cerkvena zgodovina), Joseph Langen (Novi testament) in Franz Joseph Reusch (Stara zaveza) \u2013 utemeljitelji starokatolicizma. Tudi v Breslauu sta bila vidna nasprotnika koncilskih odlo\u010ditev cerkveni zgodovinar Joseph Hubert Reinkens (1821\u20131896) in profesor dogmatike Johann Baptist Baltzer (1803\u20131871). V M\u00fcnchnu je poleg D\u00f6llingerja sklepe koncila zavrnil tudi njegov u\u010denec Johann Friedrich (1836\u20131917).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1863 je v M\u00fcnchnu potekala katoli\u0161ka znanstvena konferenca \u2013 zadnji poskus D\u00f6llingerja, da bi presegel spor z neosholastiko.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Vsi omenjeni teologi so imeli lastne zgodbe in povezave z drugimi cerkvami in teologi. Franz Reusch je \u017ee v za\u010detku 60. let dopisoval z Anglo-Continental Church Society in oksfordsko gibanje. Ignaz von D\u00f6llinger se je iz ostrega kritika ne-rimskokatoli\u0161kih cerkva preobrazil v teologa, ki mu je bila edinost kristjanov vse pomembnej\u0161a.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1874 je bila v Bonnu prva unijska konferenca, leta 1875 pa druga. Povabljeni so bili vsi teologi, katerih cerkve so bile v kontinuiteti s staro Cerkvijo \u2013 torej katoli\u0161ki, anglikanski, pravoslavni in evangeli\u010danski teologi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Razprave v Bonnu so potekale predvsem med starokatoliki, pravoslavnimi in anglikanci ter vodile do institucionalizacije medsebojnih odnosov. Anglikancem je bila kmalu ponujena evharisti\u010dna skupnost, Rotterdamsko-peterbur\u0161ka komisija pa je iskala pot k skupnosti med starokatoliki in pravoslavnimi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1889 so se starokatoli\u0161ki \u0161kofje zbrali v Utrechtu in skupaj oblikovali <strong>Utrechtsko izjavo<\/strong>, ki starokatoli\u0161ke duhovnike poziva k spo\u0161tljivemu ravnanju z verniki drugih cerkva.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V 7. \u010dlenu beremo:<br><em>\u00bbUpamo, da bodo prizadevanja teologov, ob ohranjanju vere nedeljene Cerkve, pripeljala do razumevanja glede razlik, ki so nastale ob cerkvenih razkolih. Duhovnike, ki so pod na\u0161im vodstvom, spodbujamo, naj pri pridigah in pou\u010devanju v ospredje postavijo temeljne kr\u0161\u010danske resnice, ki jih priznavajo tudi cerkve, lo\u010dene od nas. Naj se pri obravnavi razlik izogibajo vsaki obliki \u017ealitev resnice in ljubezni ter z zgledom in besedo u\u010dijo na\u0161e vernike, naj se do druga\u010de verujo\u010dih vedejo v duhu Jezusa Kristusa, ki je na\u0161 skupni Odre\u0161enik.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1910 je v Edinburgu na \u0160kotskem potekala svetovna misijonska konferenca, iz katere je nastala komisija za vero in cerkveno ureditev. Leta 1920 je bil na predkonferenci v \u017denevi za \u010dastnega predsednika izvoljen \u0161vicarski \u0161kof Eduard Herzog, zadnji \u0161e \u017eive\u010di udele\u017eenec unijskih konferenc iz let 1874\/75.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Leta 1931 so pogovori z anglikansko cerkvijo pripeljali do <strong>Bonnske sporazume<\/strong>, ki je prinesla medsebojno priznanje katolicitete starokatoli\u0161ke in anglikanske Cerkve.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Po prvi svetovni vojni so se odnosi z vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami preusmerili \u2013 ruska Cerkev je bila zaradi komunisti\u010dne oblasti skoraj popolnoma ohromljena, sodelovanje pa so nadaljevale srbska in gr\u0161ka Cerkev. Leta 1961 je Panpravoslavna konferenca na Rodosu odlo\u010dila o za\u010detku uradnega dialoga, ki se je leta 1987 uspe\u0161no zaklju\u010dil z ugotovitvijo enosti v veri.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uvedba \u017eenskega duhovni\u0161tva pa je kasneje povzro\u010dila dolo\u010deno oddaljitev, zlasti s strani pravoslavnih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob prebiranju teh zgodovinskih dogodkov se zavedamo, da za vsemi temi pogovori ne stojijo le desetletja teolo\u0161kega dela, temve\u010d tudi trud za vzpostavitev zaupanja. Vsak napredek pomeni korak bli\u017eje skupnosti. Te odnose lahko primerjamo s \u010dlove\u0161kimi odnosi \u2013 zbli\u017eanje, ljubezen in v\u010dasih bole\u010d razhod.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Neko\u010d so me prosili, naj opredelim, kaj pomeni ekumenizem. Mislim, da sem podal smiseln odgovor:<br><strong>\u00bbVerjamem, da ti veruje\u0161.\u00ab<\/strong> \u2013 to je temelj in mo\u017enost za ekumenizem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Starokatoliki so vzpostavili tudi odnose z drugimi \u0161kofovskimi cerkvami, med drugim s cerkvami na Iberskem polotoku, z neodvisno Cerkvijo Filipinov in v novej\u0161em \u010dasu z evangeli\u010dansko luteransko cerkvijo \u0160vedske.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na ekumenski poti so bile tudi nekatere izgube \u2013 kot je odtujitev od pravoslavja. Leta 2003 je pri\u0161lo do razkola s poljskimi starokatoliki v ZDA zaradi opustitve splo\u0161ne zavrnitve \u017eenskega duhovni\u0161tva.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Z nem\u0161kimi evangeli\u010danskimi cerkvami so potekali dialogi, a dogovor nem\u0161ke \u0161kofije je naletel na ostro kritiko Mednarodne starokatoli\u0161ke \u0161kofovske konference (IBK).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Odnos do protestantskih cerkva je bil \u017ee od vsega za\u010detka spro\u0161\u010den \u2013 protestantska stran je nastanek starokatolikov spremljala naklonjeno (prof. Beyschlag), danes pa je vzpostavljena odprta medsebojna evharisti\u010dna skupnost.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Starokatoliki so dejavni v vseh pomembnih ekumenskih organizacijah, kot sta Svetovni svet cerkva in Konferenca evropskih cerkva.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Uradni dialog z rimskokatoli\u0161kim tajni\u0161tvom za edinost kristjanov (pod vodstvom kardinala Kurta Kocha) je prinesel dva skupna dokumenta, ki izpostavljata obstoje\u010de in nove ovire do cerkvene edinosti ter i\u0161\u010deta poti k pribli\u017eevanju. Vendar pa do danes ni bilo mogo\u010de izraziti popolne enosti v veri.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Starokatoli\u0161ka \u0161kofovska konferenca redno po\u0161ilja svojega predstavnika na <strong>Lambethovo konferenco<\/strong> anglikanskih cerkva, stalna skupna komisija pa si prizadeva, da bi medsebojna cerkvena skupnost tudi dejansko za\u017eivela.<\/p>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-group alignwide\"><div class=\"wp-block-group__inner-container is-layout-constrained wp-block-group-is-layout-constrained\">\n<div style=\"height:32px\" aria-hidden=\"true\" class=\"wp-block-spacer\"><\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-group has-background\" style=\"border-radius:8px;background-color:#f9f8f7;padding-top:32px;padding-right:32px;padding-bottom:32px;padding-left:32px\"><div class=\"wp-block-group__inner-container is-layout-constrained wp-container-core-group-is-layout-67483c6b wp-block-group-is-layout-constrained\">\n<div class=\"wp-block-columns is-layout-flex wp-container-core-columns-is-layout-cb38399c wp-block-columns-is-layout-flex\">\n<div class=\"wp-block-column is-layout-flow wp-block-column-is-layout-flow\" style=\"flex-basis:33.33%\">\n<div class=\"wp-block-group\" style=\"margin-top:-64px\"><div class=\"wp-block-group__inner-container is-layout-constrained wp-block-group-is-layout-constrained\">\n<figure class=\"wp-block-image size-full has-custom-border\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"918\" height=\"921\" src=\"https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/Erich.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-788\" style=\"border-radius:8px;aspect-ratio:3\/4;object-fit:cover\" srcset=\"https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/Erich.jpg 918w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/Erich-300x300.jpg 300w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/Erich-150x150.jpg 150w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/Erich-768x771.jpg 768w\" sizes=\"auto, (max-width: 918px) 100vw, 918px\" \/><\/figure>\n<\/div><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n<div class=\"wp-block-column is-vertically-aligned-center is-layout-flow wp-container-core-column-is-layout-23912308 wp-block-column-is-layout-flow\" style=\"flex-basis:66.66%\">\n<h2 class=\"wp-block-heading\">Erich Ickelsheimer<\/h2>\n\n\n\n<p class=\"has-small-font-size wp-block-paragraph\" style=\"font-style:normal;font-weight:600;text-transform:uppercase\">upokojeni duhovnik<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prispevek je napisal z namenom izobra\u017eevanja in poglobitve znanja.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-social-links has-normal-icon-size has-icon-color has-icon-background-color is-style-default is-layout-flex wp-container-core-social-links-is-layout-7db6d9ff wp-block-social-links-is-layout-flex\"><li style=\"color:#ffffff;background-color:#e91e63\" class=\"wp-social-link wp-social-link-facebook has-white-color wp-block-social-link\"><a href=\"https:\/\/www.facebook.com\/erich.ickelsheimer.1\" class=\"wp-block-social-link-anchor\"><svg width=\"24\" height=\"24\" viewBox=\"0 0 24 24\" version=\"1.1\" xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\" aria-hidden=\"true\" focusable=\"false\"><path d=\"M12 2C6.5 2 2 6.5 2 12c0 5 3.7 9.1 8.4 9.9v-7H7.9V12h2.5V9.8c0-2.5 1.5-3.9 3.8-3.9 1.1 0 2.2.2 2.2.2v2.5h-1.3c-1.2 0-1.6.8-1.6 1.6V12h2.8l-.4 2.9h-2.3v7C18.3 21.1 22 17 22 12c0-5.5-4.5-10-10-10z\"><\/path><\/svg><span class=\"wp-block-social-link-label screen-reader-text\">Facebook<\/span><\/a><\/li><\/ul>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Starokatoliki so tisti katoli\u010dani, ki zavra\u010dajo dogmi Prvega vatikanskega koncila o pape\u017eevi nezmotljivosti in univerzalnem jurisdikcijskem primatu. Med teologi, ki so nasprotovali omenjenim dogmam, so bili predvsem privr\u017eenci ne-ultramontanske in ne-neo\u0161olasti\u010dne smeri. Med njimi najdemo prista\u0161e Antona G\u00fcntherja (1783\u20131863), Georga Hermesa (1775\u20131831) in njegovega u\u010denca Friedricha Michelisa (1815\u20131886). Pomembna sredi\u0161\u010da [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":788,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_price":"","_stock":"","_tribe_ticket_header":"","_tribe_default_ticket_provider":"","_tribe_ticket_capacity":"0","_ticket_start_date":"","_ticket_end_date":"","_tribe_ticket_show_description":"","_tribe_ticket_show_not_going":false,"_tribe_ticket_use_global_stock":"","_tribe_ticket_global_stock_level":"","_global_stock_mode":"","_global_stock_cap":"","_tribe_rsvp_for_event":"","_tribe_ticket_going_count":"","_tribe_ticket_not_going_count":"","_tribe_tickets_list":"[]","_tribe_ticket_has_attendee_info_fields":false,"_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"footnotes":""},"categories":[24,30],"tags":[7,12,31,10],"class_list":["post-787","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-casopi","category-izobrazevanje","tag-cerkev","tag-erich","tag-izobrazevanje","tag-starokatoliki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/787","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=787"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/787\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":789,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/787\/revisions\/789"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/788"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=787"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=787"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=787"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}