{"id":878,"date":"2026-01-02T10:36:29","date_gmt":"2026-01-02T09:36:29","guid":{"rendered":"https:\/\/starokatoliki.si\/?p=878"},"modified":"2026-01-02T10:44:42","modified_gmt":"2026-01-02T09:44:42","slug":"nova-diakonisa-v-avstriji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/2026\/01\/02\/nova-diakonisa-v-avstriji\/","title":{"rendered":"Nova diakonisa v Avstriji"},"content":{"rendered":"\n<p>Z novo diakoniso <strong>Jutto Schmitzberger<\/strong> smo opravili obse\u017een intervju ob njenem diakonskem posve\u010denju. Jutta je z nami delila svoje osebno mnenje in z veseljem vas vabimo, da si preberete celotni intervju, ki ponuja zanimive odgovore na zastavljena vpra\u0161anja. <\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"768\" src=\"https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/IMG_3029-1024x768.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-897\" srcset=\"https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/IMG_3029-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/IMG_3029-300x225.jpg 300w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/IMG_3029-768x576.jpg 768w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/IMG_3029-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/starokatoliki.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/IMG_3029-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><figcaption class=\"wp-element-caption\">Foto: Kassandra Binder<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p><strong>1. Za\u010dniva osebno: kdo je Jutta Schmitzberger, \u010de bi se morali predstaviti nekomu, ki vas sre\u010da prvi\u010d \u2013 ne kot diakoniso, temve\u010d kot osebo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Sem zelo rado\u017eiva in strastna oseba, zato rada v svoje \u017eivljenje in v \u017eivljenje ljudi okoli sebe vnesem kan\u010dek kaosa. Hkrati pa potrebujem tudi veliko \u010dasa zase, da si napolnim baterije. Obo\u017eujem kavo s spenjenim mlekom, plavanje in dobre romane.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>2. Va\u0161a poklicna pot pred vstopom v cerkveno slu\u017ebo je bila na podro\u010dju socialne pedagogike. Kaj vas je pritegnilo k temu poklicu in katere izku\u0161nje iz tistega obdobja so vas najbolj zaznamovale?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Za poklic socialne pedagoginje sem se odlo\u010dila, ker sem \u017eelela delati na podro\u010dju, ki dru\u017ebi prina\u0161a dodano vrednost in ljudem nudi konkretno podporo. Pri svojem delu sem ve\u010dinoma sodelovala z marginaliziranimi posamezniki in skupinami. Te izku\u0161nje so me mo\u010dno oblikovale, saj so mi pokazale, kako pogosto je na\u0161 svet nepravi\u010den. Pred tem si ne smemo zatiskati o\u010di. Hkrati pa sem se nau\u010dila, kako pomembne so lahko majhne geste. Spomnim se mladega \u010dloveka, ki je bil nov v na\u0161i ustanovi. Bilo je hladno in mokro vreme in prosila sem ga, naj si oble\u010de jakno. Sprva je rekel le: \u00bbTo je moja stvar, ne bi se smeli vme\u0161avati.\u00ab Odgovorila sem mu: \u00bbDa, vendar mi je pomembno, da ne zboli\u0161.\u00ab Za trenutek me je zmedeno pogledal in nato rekel: \u00bbVam je res mar zame?\u00ab Nato si je oblekel jakno. Bila je majhna gesta, a mi je pokazala, da tak\u0161ni trenutki res lahko naredijo razliko in v to verjamem.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>3. Kaj se je v vas spremenilo ali premaknilo, da ste za\u010dutili klic k slu\u017eenju Bogu? Bi rekli, da je \u0161lo za postopno prebujenje ali za nenaden notranji klic?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Prvi\u010d sem hrepenenje po slu\u017eenju Bogu za\u010dutila \u017ee kot otrok. Bila sem prva ministrantka v na\u0161i rimskokatoli\u0161ki va\u0161\u010danski \u017eupniji. Po prvem obhajilu sem duhovnika vpra\u0161ala, zakaj smejo ministrirati samo fantje, in povedala, da bi tudi sama rada ministrirala. Dovolil mi je in tako se je ta \u017eelja prvi\u010d konkretno oblikovala.<\/p>\n\n\n\n<p>Ko sem se kasneje pridru\u017eila Starokatoli\u0161ki cerkvi, je ta notranji vzgib ponovno dobil prostor. Tam sem za\u010dutila, da je pot v cerkveno slu\u017ebo resni\u010dno moja. Zame to ni bil nenaden poklicni dogodek, temve\u010d postopno prebujenje: hrepenenje, ki je bilo prisotno \u017ee od otro\u0161tva in je z leti postajalo vse glasnej\u0161e. Tako sem se za\u010dela dejavno vklju\u010devati v \u017eupnijo, \u0161tudirati teologijo in stopila na svojo pot.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>4. Kako se je va\u0161a dru\u017eina odzvala na va\u0161o odlo\u010ditev za cerkveno slu\u017ebo diakonise? Ste naleteli na razumevanje ali tudi na vpra\u0161anja in dvome?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Starokatoli\u0161ki cerkvi sem se pridru\u017eila skupaj s svojo sedanjo \u017eeno in obe sva bili dejavno vklju\u010deni v \u017eupnijo. Tako ona kot moja pastorka sta me na tej poti vedno spodbujali in podpirali.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>5. Kdaj ste prvi\u010d stopili v stik s starokatoli\u0161ko skupnostjo in kaj vas je pri njej najbolj pritegnilo ali presenetilo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Z \u017eeno sva si \u017eeleli obiskati bogoslu\u017eje, ki ga vodi \u017eenska. Na Starokatoli\u0161ko cerkev sva naleteli v okviru programa Dolga no\u010d cerkva. Najprej sva na spletu prebrali vse, kar sva lahko na\u0161li o Starokatoli\u0161ki cerkvi, nato pa sva nekaj tednov kasneje prvi\u010d obiskali bogoslu\u017eje v \u017eupniji. Takoj sva se po\u010dutili zelo doma\u010de in sprejete \u2013 zame je bilo to skoraj kot prihod domov.<\/p>\n\n\n\n<p>Posebej mi je bila v\u0161e\u010d odprtost in \u0161tevilne mo\u017enosti za dejavno sodelovanje v Cerkvi in ob\u010destvu. Vedno znova me presene\u010da, kako malo je Starokatoli\u0161ka cerkev poznana. Tudi sama zanjo prej nisem vedela. Hkrati pa \u0161e vedno menim, da je lahko dober prostor za mnoge ljudi, ki \u017eelijo svojo vero \u017eiveti skupaj z drugimi kristjani. Le bolje jo moramo znati narediti vidno navzven.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>6. Starokatoli\u0161ka cerkev ima nekoliko druga\u010den pogled na vlogo \u017eensk v slu\u017ebah kot ve\u010dina drugih kr\u0161\u010danskih tradicij. Kako ste osebno do\u017eivljali to odprtost in mo\u017enost slu\u017eenja kot \u017eenska?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Zame je zelo pomembno, da sem del Cerkve, ki resno jemlje poklicanost \u017eensk in jih ne izklju\u010duje iz slu\u017eb zgolj na podlagi spola. Vedno me razveseli, ko vidim \u017eenske v cerkvenih slu\u017ebah, saj mi to daje zgled in oporo.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>7. Diakonska slu\u017eba je pogosto opisana kot most med Cerkvijo in ljudmi, zlasti tistimi na robu dru\u017ebe. Kako vi osebno razumete to vlogo in katere skupine ljudi so vam \u0161e posebej blizu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Delo z marginaliziranimi posamezniki in skupinami mi je poznano \u017ee iz \u010dasa, ko sem delala kot socialna pedagoginja. Zelo se veselim, da bom te izku\u0161nje in pridobljene ve\u0161\u010dine lahko uporabila v svojem delu diakonise. Primerjava, ki mi je zelo pri srcu, je skupna pogostitev: Cerkev in ob\u010destvo ne bi smela biti kot ljudska kuhinja, kjer tisti, ki imajo veliko, velikodu\u0161no dajejo tistim, ki imajo manj. Bolj podobno naj bo skupnemu obedu, h kateremu vsak prinese, kar lahko. Prizadevala si bom, da bi v Cerkvi tak\u0161en na\u010din \u017eivljenja vere \u017eiveli pogosteje.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>8. Kaj vas v veri navdihuje \u2013 je kak svetopisemski lik, odlomek ali misel, ki vas spremlja skozi \u017eivljenje in slu\u017ebo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Svetopisemski lik, ki me vedno znova spodbuja in mi izvabi nasmeh, je Peter. Po eni strani Jezusu s strastjo sledi, po drugi strani pa evangeliji ve\u010dkrat poka\u017eejo, kako ne izpolni lastnih idealov. Na primer v Matejevem evangeliju \u017eeli hoditi po vodi proti Jezusu, a se za\u010dne pogrezati. Ali pa gore\u010de prise\u017ee, da Jezusa nikoli ne bo zatajil \u2013 in se to kljub temu zgodi. Prav ta protislovja ga zame naredijo zelo \u010dlove\u0161kega in dostopnega. In kljub vsem njegovim slabostim ga Jezus pokli\u010de, kar se mi zdi izjemno spodbudno za moje lastno \u017eivljenje in slu\u017ebo.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>9. Kako bi danes opisali svoj odnos z Bogom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Ob mojem posve\u010denju smo peli pesem \u00bbVsi moji viri so v tebi\u00ab. Tako do\u017eivljam svoj odnos z Bogom. Zame je Bog vir, iz katerega \u010drpam mo\u010d, usmeritev in veselje.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>10. V cerkveni slu\u017ebi se duhovnost pogosto prepleta z zelo konkretnimi, vsakdanjimi nalogami. Kako ohranjate ravnovesje med notranjim \u017eivljenjem in prakti\u010dnimi odgovornostmi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Ravnovesje med duhovnostjo in prakti\u010dnimi zahtevami sem na za\u010detku svoje polne slu\u017ebe do\u017eivljala kot poseben izziv. Zlasti pri pripravi pridig ali delu s svetopisemskimi besedili se hitro pojavi ob\u010dutek, da je \u010dlovek \u017ee poskrbel za lastno duhovno \u017eivljenje, a to ne dr\u017ei. Zelo mi je pomagalo, da sem si zavestno vzela \u010das za molitev zjutraj in zve\u010der. Zjutraj v ti\u0161ini i\u0161\u010dem Bo\u017ejo navzo\u010dnost in se notranje umirim, zve\u010der pa skupaj z Bogom pogledam nazaj na dan: Bogu izro\u010dim stvari, ki niso bile dokon\u010dane ali so \u0161le narobe, ter se zahvalim za vse, kar je bilo dobro in me je razveselilo.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>11. Kaj pri\u010dakujete od svoje nove poti diakonise? Kateri vidiki te poklicanosti vas najbolj navdu\u0161ujejo in kateri vas navdajajo s spo\u0161tljivim strahom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Zelo se veselim svoje liturgi\u010dne slu\u017ebe kot diakonise, branja evangelija in priprave darov za evharistijo. Z veliko resnostjo pa sprejemam tudi dejstvo, da moram zdaj sama \u017eiveti po merilih, ki se jih pri\u010dakuje od klera.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>12. Starokatoli\u0161ka cerkev posve\u010duje \u017eenske tudi v duhovni\u0161ko slu\u017ebo. Se v prihodnosti vidite tudi v tej vlogi ali vas bolj nagovarja diakonsko, slu\u017eenju usmerjeno poslanstvo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>\u010cutim klic v duhovni\u0161ko slu\u017ebo in zato nadaljujem svoje teolo\u0161ko izobra\u017eevanje. Pravkar sem za\u010dela magistrski \u0161tudij na Dunaju. Hkrati pa \u017eelim zavestno rasti v svoji vlogi diakonise. Menim, da je pomembno, da si tam, kjer si, v celoti navzo\u010d in predan.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>13. Dru\u017eba se hitro spreminja in z njo tudi odnos ljudi do vere. Kako lahko po va\u0161em mnenju Cerkev danes znova pribli\u017ea sporo\u010dilo evangelija ljudem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Mislim, da je najpomembnej\u0161i korak ta, da svojo vero \u017eivimo pristno, da znamo prisluhniti ljudem, ko govorijo o svoji duhovnosti ali duhovnih izku\u0161njah. Ko pa smo vpra\u0161ani o svoji veri, moramo o njej govoriti v jeziku, ki ga sogovornik razume. Zlasti pri zahtevnej\u0161ih temah obstaja sku\u0161njava, da se \u00bbzate\u010demo\u00ab v zelo teolo\u0161ki, cerkveno obarvan jezik. Tudi sama pou\u010dujem starokatoli\u0161ki verouk in opa\u017eam, da v\u010dasih na vpra\u0161anja u\u010dencev odgovorim s teolo\u0161kim predavanjem, a to sploh ni bilo njihovo vpra\u0161anje. Ljudje spra\u0161ujejo predvsem o Bogu in veri, ne o teolo\u0161kih izrazih.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>14. \u010ce bi vas kdo vpra\u0161al, kaj je bistvo kr\u0161\u010danskega ob\u010destva nekaj, kar bi moralo obstati skozi vse \u010dase kaj bi odgovorili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Zame je bistvo kr\u0161\u010danskega ob\u010destva v tem, da nas je Bog vedno hotel in ljubil, ter da to ljubezen nosimo naprej v na\u0161em ob\u010destvu in v svojih dejanjih.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>15. In za konec: kak\u0161no sporo\u010dilo bi radi posredovali bralkam in bralcem na\u0161e revije Glas vere, zlasti tistim, ki se morda spra\u0161ujejo, ali jih Bog \u0161e vedno kli\u010de na posebno pot?<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Mislim, da \u017eeli Bog z vsakim izmed nas napisati edinstveno, posebno zgodbo. \u010ce se spra\u0161ujete, ali je cerkvena slu\u017eba del te zgodbe, vam lahko svetujem le, da zaupate Bogu, se o tem pogovarjate z drugimi in opazujete, kaj se bo iz tega razvilo.<\/p>\n\n\n\n<hr class=\"wp-block-separator has-alpha-channel-opacity\"\/>\n\n\n\n<p>V nadaljevanju si lahko preberete intervju v izvornem angle\u0161kem jeziku<\/p>\n\n\n\n<ol start=\"1\" class=\"wp-block-list\">\n<li>Let\u2019s start personally: Who is Jutta Schmitzberger, if you had to introduce yourself to someone meeting you for the first time \u2013 not as a&nbsp;deaconess, but as a person?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p>I am a very enthusiastic and passionate person, which is why I like to bring a little bit of chaos into my life and that of those around me. But I also need a lot of time alone to recharge my batteries. I also love coffee with milk foam, swimming, and good novels.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>Your professional journey before entering church service was in social pedagogy. What led you to that vocation, and which experiences from that period shaped you the most?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>I chose to become a social education worker because I wanted to work in a field that offers added value to society and provides concrete support to people. In my work, I have mainly worked with marginalized individuals and groups. These experiences have shaped me because they have shown me how unfair our world often is\u2014we must not turn a blind eye to this. At the same time, I have learned how important small gestures can be. I remember a young person who was new to our facility. It was cold and wet, and I asked him to put on his jacket. At first, he just said, \u201cThat&#8217;s my business, you shouldn&#8217;t interfere.\u201d I then said to him, \u201cYes, but it&#8217;s important to me that you don&#8217;t get sick.\u201d He looked at me briefly, confused, and then said, \u201cYou do care about me?\u201d He then put on his jacket. It was a small gesture, but it showed me that moments like these can really make a difference \u2013 and I believe that.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>What changed or shifted within you that made you feel called to serve the Church? Would you say it was a gradual awakening or a sudden inner calling?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>The first time I felt a longing to serve God was when I was a child. I was the first female altar server in our Roman Catholic village parish. After my first communion, I asked the priest why only boys were allowed to serve as altar servers and said that I would like to do so too. He then allowed me to serve as an altar server, and so this desire took shape for the first time.<br>When I later joined the Old Catholic Church, this inner movement found space once again. There I felt that the path to church service was truly mine. For me, it was less a sudden experience of vocation and more a gradual awakening: a longing that had been there since childhood and had become clearer and clearer over the years. So I began to get involved in the parish, study theology, and set out on my path.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>How did your family react to your decision to enter church ministry as a&nbsp;deaconess? Did you encounter understanding\u2014or also questions and doubts?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>I joined the Old Catholic Church together with my current wife, and we were both actively involved in the parish.Both she and my stepdaughter always encouraged and supported me on my journey.<\/p>\n\n\n\n<ol start=\"5\" class=\"wp-block-list\">\n<li>When did you first come into contact with the Old Catholic community, and what attracted or surprised you most about it?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p>My wife and I wanted to attend a church service led by a woman. We came across the Old Catholic Church through the Long Night of Churches program. First, we read everything we could find online about the Old Catholic Church, and then a few weeks later we went to a service at the parish for the first time. We immediately felt very comfortable and welcome there\u2014for me, it was a bit like coming home.<br>I particularly liked the openness and the many opportunities to get involved in the church and the congregation. I was always surprised at how little known the Old Catholic Church is\u2014I didn&#8217;t know about it before either. At the same time, I still think that it could be a good place for many people to live their faith together with other Christians. We just need to get better at making that visible to the outside world.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>The Old Catholic Church has a somewhat different view of the role of women in ministry than most other Christian traditions. How did you personally experience this openness and the possibility of serving as a woman?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>For me, it is very important to be in a church that takes women&#8217;s calling seriously and does not simply exclude them from ministry on the basis of their gender. I am always delighted to see women in ministry, as this gives me role models to look up to.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>The diaconal ministry is often described as a bridge between the Church and people\u2014especially those on the margins. How do you personally understand this role, and which groups of people speak to your heart the most?<br><br><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>I am already familiar with working with marginalized individuals or groups from my time as a social worker. I am very much looking forward to applying this experience and the skills I have gained to my work as a deacon. A comparison that I really like is that of a potluck: the church and the congregation should not be like a soup kitchen, where those who have a lot generously give to those who have less. Rather, it is like a communal meal to which everyone brings what they can. I would like to work towards ensuring that we live this way more often in the church.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>What inspires you in faith\u2014is there a biblical figure, passage, or thought that accompanies you through life and ministry?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>&nbsp;A biblical figure who always encourages me and makes me smile is Peter. On the one hand, he passionately follows Jesus, but on the other hand, the Gospels repeatedly show how he fails to live up to his own standards. For example, in the Gospel of Matthew, he wants to walk on water to Jesus, but sinks. Or he passionately swears never to betray Jesus, and then it happens anyway. It is precisely these contradictions that make Peter very human and approachable to me. And despite all his weaknesses, Jesus calls him, which I find incredibly encouraging for my own life and ministry.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>How would you describe your relationship with God today?<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<p>&nbsp;At my ordination, we sang the song \u201cAll my springs come from you.\u201d That&#8217;s how I feel about my relationship with God. For me, God is the source from which I draw strength, guidance, and joy.<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\">\n<li>In church ministry, spirituality is often intertwined with very concrete, everyday tasks. How do you maintain balance between inner life and practical responsibilities?<br><br>I found the balance between spirituality and practical requirements particularly challenging at the beginning of my full-time ministry. Especially when preparing sermons or working with biblical texts, it is easy to get the impression that one has already taken care of one&#8217;s own spiritual life. But that is not the case. It has helped me greatly to consciously set aside time for prayer in the morning and evening. In the morning, I seek God&#8217;s presence in silence and center myself inwardly, and in the evening, I look back on the day with God: I give to God the things that were not finished or that went wrong, and I give thanks for the things that went well and brought me joy.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n<ol start=\"11\" class=\"wp-block-list\">\n<li>What do you expect from your new path as a&nbsp;deaconess? Which aspects of this vocation excite you most, and which fill you with respectful awe?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p>I am very much looking forward to my liturgical service as a deacon. To reading the Gospel and preparing the gifts for the Eucharist. I respect the fact that I now have to live up to my own standards for clergy.<\/p>\n\n\n\n<ol start=\"12\" class=\"wp-block-list\">\n<li>The Old Catholic Church also ordains women to the priesthood. Do you see yourself possibly in that role in the future, or are you more drawn to the diaconal, service-oriented mission?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p>I feel called to priestly ministry and will therefore continue my theological education. I have just started a master&#8217;s degree in Vienna. At the same time, I want to consciously grow into my role as a deacon. I think it is important to be fully present and committed wherever you are.<\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>Society is changing rapidly, and so is people\u2019s relationship with faith. How, in your opinion, can the Church today bring the message of the Gospel closer to people again?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p>I think the most important step is that we live our own faith authentically, listen to people when they talk about their spirituality or spiritual experiences. And when we are asked about our faith, we should talk about it in a language that my counterpart can also understand. Especially when it comes to complex topics, there is always a tendency to \u201ctake refuge\u201d in very theological, church-influenced language. I also teach Old Catholic religion, and I notice that when some students ask questions, I tend to give a theological lecture, but that wasn&#8217;t the question at all. People primarily ask about God and our faith, not about theological terms.<\/p>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>If you were asked what the essence of Christian community is\u2014something that should endure through all times\u2014what would you say?<br>For me, the essence of Christian community is that we have always been wanted and loved by God and that we carry this love forward in our community and in our actions<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<ol class=\"wp-block-list\">\n<li>And finally: what message would you like to share with the readers of our magazine Glas vere, especially with those who might be wondering whether God is still calling them to a special path?<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n<p>I think God wants to write a unique, special story with each of us. If you&#8217;re wondering whether serving as a clergy member is part of that story, I can only advise you to trust in God, talk to other people about it, and see what develops.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Z novo diakoniso Jutto Schmitzberger smo opravili obse\u017een intervju ob njenem diakonskem posve\u010denju. Jutta je z nami delila svoje osebno mnenje in z veseljem vas vabimo, da si preberete celotni intervju, ki ponuja zanimive odgovore na zastavljena vpra\u0161anja. 1. Za\u010dniva osebno: kdo je Jutta Schmitzberger, \u010de bi se morali predstaviti [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":896,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_price":"","_stock":"","_tribe_ticket_header":"","_tribe_default_ticket_provider":"","_tribe_ticket_capacity":"","_ticket_start_date":"","_ticket_end_date":"","_tribe_ticket_show_description":"","_tribe_ticket_show_not_going":false,"_tribe_ticket_use_global_stock":"","_tribe_ticket_global_stock_level":"","_global_stock_mode":"","_global_stock_cap":"","_tribe_rsvp_for_event":"","_tribe_ticket_going_count":"","_tribe_ticket_not_going_count":"","_tribe_tickets_list":"[]","_tribe_ticket_has_attendee_info_fields":false,"_themeisle_gutenberg_block_has_review":false,"footnotes":""},"categories":[24,1],"tags":[4,10,11],"class_list":["post-878","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-casopi","category-splosne-novice","tag-intervju","tag-starokatoliki","tag-utrechtska-unija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/878","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=878"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/878\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":899,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/878\/revisions\/899"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/896"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=878"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=878"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/starokatoliki.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=878"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}