Pomembna listina potrjuje, da je bila pot mlade starokatoliške skupnosti v Sloveniji opažena, slišana in prepoznana tudi v širši starokatoliški družini Utrechtske unije
»Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo.«
(Lk 12,32)
Za Starokatoliško župnijo Sv. Luka v Mariboru je 15. julij 2026 postal zgodovinski dan. Tega dne smo prejeli slovesno Listino o priznanju Starokatoliške cerkvene občine »Sv. Lukas« v Mariboru.
Listino so podpisali škofinja Starokatoliške cerkve Avstrije mag. Maria Kubin, MA, predsednica sinodalnega sveta Starokatoliške cerkve Avstrije dr. Ruth Eisenbraun ter msgr. Bernd Wallet, nadškof Utrechta. Njihovi podpisi in uradni cerkveni pečati dajejo dokumentu posebno težo ter izražajo podporo in zaupanje našemu občestvu, ki se razvija v Mariboru in širšem slovenskem prostoru.
To priznanje za nas ni zgolj formalna listina. Je vidno znamenje, da je bila naša pot opažena, da je bil naš glas slišan in da pri svojem prizadevanju za razvoj starokatolištva v Sloveniji nismo sami.
Naša pot se ni začela s to listino
Starokatoliška župnija Sv. Luka ni nastala z izdajo tega dokumenta. Naše občestvo že dlje časa živi, moli, obhaja bogoslužja, pomaga ljudem v stiski in postopoma gradi svojo cerkveno identiteto.
Smo majhna, vendar srčna skupnost. Verjamemo, da lahko tudi iz majhnega semena, če je posejano z vero, ljubeznijo in vztrajnostjo, zraste nekaj velikega in dobrega.
Pomemben korak na naši poti je bil storjen že 27. marca 2023, ko je bila Starokatoliška Cerkev v Sloveniji Utrechtske izjave vpisana v register cerkva in drugih verskih skupnosti Republike Slovenije. S tem je država uradno priznala naš pravni obstoj in naše mesto med registriranimi verskimi skupnostmi v Sloveniji.
Sedanja listina pomeni novo in drugačno stopnjo priznanja. Če je državni vpis potrdil naš pravni obstoj v Republiki Sloveniji, nam cerkveno priznanje župnije sporoča, da sta naše delo in naše občestvo prepoznana tudi v širšem starokatoliškem prostoru.
Za majhno skupnost je pomembno vedeti, da ni sama
Mlade verske skupnosti se pogosto srečujemo z negotovostjo, omejenimi sredstvi, majhnim številom sodelavcev ter z vprašanjem, ali bo naše delo razumljeno in sprejeto. Zaradi svoje majhnosti smo lahko hitro spregledani ali napačno razumljeni.
Prav zato ima takšno priznanje za nas mnogo globlji pomen, kot ga lahko izrazijo podpisi, pečati in besede, zapisane na listini.
Sporočilo tega priznanja razumemo zelo jasno:
Vidimo vas. Slišimo vas. Vaše delo ima pomen. Na tej poti niste sami.
Za nas, vernike Starokatoliške župnije Sv. Luka, je to potrditev, da naše molitve, zvestoba, potrpežljivost in pripravljenost služiti niso zaman. Za naše duhovnike, diakone, člane cerkvenih teles, pastoralne sodelavce in vse prostovoljce pa je to močna spodbuda, da svoje delo nadaljujemo odgovorno, pregledno in zvesto evangeliju Jezusa Kristusa.
Utrechtska unija povezuje starokatoliške cerkve, ki želijo ostati zveste veri in izročilu zgodnje, še nerazdeljene Cerkve, hkrati pa odgovorno odgovarjati na vprašanja in potrebe sodobnega človeka. Njene cerkve temeljijo na škofovsko-sinodalni ureditvi, v kateri odgovornost za življenje Cerkve skupaj nosijo škofje, duhovniki in laiki.
Takšno razumevanje Cerkve je pomembno tudi za nas. Verjamemo, da se Cerkev ne gradi samo od zgoraj navzdol, temveč nastaja v živem sodelovanju celotnega občestva. Vsak človek je dragocen, vsak dar je pomemben in vsak iskren prispevek pomaga graditi skupnost.
Priznanje ni cilj, ampak novo poslanstvo
Prejete listine ne razumemo kot znamenje, da je naše delo končano. Nasprotno – priznanje nam nalaga še večjo odgovornost.
Poklicani smo, da še odločneje postajamo prostor molitve, zakramentalnega življenja, teološkega izobraževanja, medsebojnega spoštovanja in konkretne pomoči človeku. Naša prihodnost ne bo odvisna samo od dokumentov, nazivov in zunanjih potrditev, temveč predvsem od tega, ali bomo znali ljudem približati Kristusa.
Želimo biti Cerkev odprtih vrat. Cerkev, v kateri bo dobrodošel človek, ki išče Boga, pa tudi tisti, ki se je od Cerkve oddaljil, vendar v svojem srcu ni izgubil vere. Želimo biti občestvo, v katerem bodo ljudje slišani, sprejeti in spoštovani.
Naše poslanstvo želimo uresničevati tudi z dobrodelnimi dejavnostmi, zbiranjem hrane in šolskih potrebščin ter z drugimi oblikami pomoči ljudem v socialnih stiskah. Z izdajanjem časopisa Glas vere, spletnimi vsebinami, predavanji in pastoralnimi dejavnostmi želimo nagovarjati ne le svoje vernike, temveč tudi širšo javnost.
Pravo priznanje Cerkve se namreč vedno znova uresničuje tam, kjer je lačen človek nahranjen, osamljen sprejet, žalosten potolažen, dvomeči slišan in človek brez duhovnega doma povabljen v občestvo.
S hvaležnostjo se spominjamo prehojene poti
Ob tem pomembnem dogodku se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so skozi leta darovali svoj čas, delo, znanje, molitev in materialna sredstva. Brez njihove vere, poguma in vztrajnosti naše župnije danes ne bi bilo.
Vsako bogoslužje, vsaka molitev, vsak pastoralni pogovor, vsak obisk bolnika, vsaka dobrodelna akcija in vsaka ura prostovoljnega dela so postali del poti, ki nas je pripeljala do tega pomembnega trenutka.
Zato te listine ne razumemo kot priznanje eni osebi ali eni generaciji. Sprejemamo jo kot priznanje celotnemu občestvu in vsem ljudem dobre volje, ki so verjeli, da ima starokatolištvo svoje mesto tudi v Sloveniji.
Hvaležni smo škofinji Marii Kubin, dr. Ruth Eisenbraun in nadškofu Berndu Walletu za njihovo zaupanje, podporo in pripravljenost, da našo mlado skupnost spremljajo na njeni nadaljnji poti.
Skupaj stopamo v prihodnost
Priznanje Starokatoliške župnije Sv. Luka v Mariboru je za nas znamenje upanja. Pomeni, da naše vezi z drugimi starokatoliškimi cerkvami niso samo želja, temveč postajajo vse bolj vidna in konkretna resničnost.
Verjamemo, da bomo lahko pri nadaljnjem razvoju računali na pogovor, izmenjavo izkušenj, duhovno bližino in podporo širše starokatoliške družine. Hkrati se zavedamo, da moramo svojo prihodnost graditi tudi sami – z molitvijo, odgovornim delom, odprtostjo do ljudi in zvestobo Kristusovemu evangeliju.
Naj bo ta zgodovinski trenutek začetek novega poglavja: poglavja tesnejšega sodelovanja, rasti našega občestva, novih duhovnih poklicev, poglobljenega teološkega dela in še pogumnejšega služenja ljudem.
Majhni smo, vendar nismo sami.
Naša pot je bila opažena.
Naš glas je bil slišan.
Naše delo je bilo prepoznano.
Predvsem pa verujemo, da nas na tej poti vodi Bog.
»Tako smo tudi mi, čeprav nas je več, eno telo v Kristusu, posamezni pa smo si udje med seboj.«
(Rim 12,5)
S hvaležnostjo za prehojeno pot in z velikim upanjem stopamo v prihodnost.
Starokatoliška župnija Sv. Luka v Mariboru
Starokatoliška Cerkev v Sloveniji Utrechtske izjave
0 Komentarjev