Žal so med nami ljudje, ki se iz dneva v dan, iz meseca v mesec borijo za preživetje. Le s težavo zagotavljajo osnovne življenjske potrebe, kot so hrana, stanovanje, redni mesečni stroški. V naši majhni skupnosti, Starokatoliški Cerkvi v Sloveniji Utrechtske Izjave, smo tokrat pomagali očetu in mladoletni hčeri, ki sta pred leti ostale brez žene in mame. Med tem je zbolel tudi oče, hči je zaradi težav pri porodu zaostala v razvoju in tako se iz dneva v dan borita za lastno preživetje. V naši cerkveni skupnosti smo se povezali z društvom prijateljev mladine Maribor, s katerimi smo izbrali prav to družino, da jim vsaj malo olajšamo vsakodnevno ukvarjanje s tem kaj bosta danes jedla. Naše vernice in verniki so zbrali zajetno količino trajnih prehranskih izdelkov, kozmetike in čistil. Danes, 01.04.2024 na veliki ponedeljek, smo zbrane materialne stvari predali družinici. Ena od naših vernic je prispevala tudi 120 €, ki smo jih predali v gotovini, da si bo lahko hči kupila kaj zase, ali pa bosta s tem denarjem plačala kakšno položnico.
V nadaljevanju objavljamo zgodbo družine, kjer smo zaradi ohranjanja intimnosti izbrisali vsa imena in zgodbo zapisali tako, da smo ju kar najbolj zavarovali in zaščitili. Vse dokumente skrbno hranimo v našem cerkvenem arhivu. Tudi na fotografijah smo zameglili obraz očeta, ki je bil naših darov izjemno vesel in se v svojem in v hčerinem imenu najlepše zahvaljuje za naše dejanje. Na tem mestu bi se zahvalili tudi vsem vam dragi bratje in sestre, ki ste prispevali, darovali in si vzeli čas, da ste vse darovano skrbno prinesli k nam v kapelo. Brez vas vsega tega ne bi bilo. Zahvaljujemo se tudi društvu prijateljev mladine Maribor za iskreno, pošteno in korektno sodelovanje. Se vidimo v naslednji naši akciji. Vabljeni k sodelovanju.
Zgodba družine:
Zgodba družine se je začela kakor v pravljici: oče in mama sta z velikim veseljem pričakovala rojstvo prvega otroka. Hodila sta v službo in dojenčku pripravljala topel dom. A pri porodu so se stvari zapletle. Mama je rodila deklico, ki je zaradi komplikacij pri porodu utrpela poškodbe ter postala otrok s posebnimi potrebami. Skrbno sta jo vzgajala in ji pomagala pri prvih korakih. Kljub vsemu, ni zmogla šolanja v osnovni šoli, zato so jo prepisali v šolo s prilagojenim programom, kjer je z veliko truda in očetove pomoči, šolanje uspešno zaključila s samimi štiricami.
Med tem časom se je oče na delovnem mestu hudo poškodoval. Med zdravljenjem so se začeli vse bolj pogosti epileptični napadi. Hčerka ni razumela, kaj se z očetom dogaja in pričela se je zapirati vase. Kot da to ne bi bilo dovolj, je njena mama zbolela za rakom in po dolgi bolezni umrla. Ko je mama umrla, je bila deklica stara deset let. Oče je mamo ves čas bolezni predano negoval, skrbel za družino, se učil s hčerko in v sebi skrival svojo žalost. Ko bi najbolj potrebovala ženo in mamo, sta ostala sama.
Ker oče zaradi bolezni ni imel več službe in ni več mogel plačevati najemnine, sta izgubila dom in morala sta se preseliti v staro, vlažno in bivanju nedostojno hišo. Živita v majhni sobici in res težko shajata iz meseca v mesec. Preživljata se z invalidnino, ki jo prejema oče. Deklica do pokojnine po mami ni upravičena, saj je mama delala v službi premalo let.
Lani je hčerka končala osnovno šolo in se vpisala v šolo, kjer se bo izučila za pomočnico pri strežbi v gostinstvu. Zelo si želi, da bi se čim prej osamosvojila in dobila kakšno delo, saj si želi, da bi z očetom lažje zaživela. Mlada deklica, ki je od svojega sedmega leta vedno gledala bolezen in žalost v hiši, ki je živela z bolnim očetom in mamo, Vas prosi za pomoč.
0 Komentarjev