V času Avstro-Ogrske se je Starokatolištvo razširilo tudi po slovenskih krajih. Ozemlje današnje Slovenije je spadalo pod starokatoliško župnijo na Dunaju.
V stari Jugoslaviji je Vidovdanska ustava iz leta 1921 Staro-Katoliško Cerkev izrecno navajala med dopuščenimi Cerkvami (člen 21). Od 1918 je bila za slovensko ozemlje pristojna župnija v Zagrebu, leta 1936 je bila ustanovljena župnija v Ljubljani, pozneje pa še v Celju in Mariboru.
Leta 1946 je bila v Sloveniji ustanovljena samostojna Staro-Katoliška Cerkev Slovenije. Komunistična oblast je to do neke mere podpirala, da bi se zoperstavila Rimskokatoliški cerkvi, vendar ta Cerkev nikoli ni imela veliko članov. Staro-Katolištvo temelji na trdnem stališču majhnih občestev, kapelic, župnij, vikariatov, misijonov. Škof ima vlogo, ki jo je imel pred 1. Vatikanskim koncilom in je tako tudi pastoralno bolj vpet v majhna cerkvena občestva. Staro-Katoliški duhovniki nikoli niso zahtevali plačila za opravljeno versko službo, saj so ponekod v svetu in Evropi starokatoliški duhovniki zaposleni/duhovniki-delavci.
0 Komentarjev