Liturgija je globok in svet dogodek srečanja med Bogom in človekom, ki presega zgolj zunanje oblike izraženega bogoslužja. V trenutku, ko se v liturgiji nebo in zemlja dotakneta, se odpre prostor za skrivnostno, a hkrati oprijemljivo izkušnjo Božjega delovanja. Mistična razsežnost vere, ki jo imenujemo tudi “Skrivnost vere”, tako postane dostopna in zaznavna, saj se v tem svetem dejanju razodeva Božja prisotnost in ljubezen. Liturgija ni zgolj obred ali ritual, temveč živi proces, v katerem človek stopa v odnos z Bogom, se odpira Njegovi milosti in doživlja resničnost odrešenja.
Liturgija je torej prostor in čas, kjer se večnost dotika vsakdanje resničnosti, kar omogoča verniku, da doživi presežno in se poveže z Božjim odrešenjem na zelo oseben način. To preseganje časa in prostora ni le simbolično, ampak resnično v najglobljem pomenu besede. V bogoslužnih dejanjih se Kristusova daritev, vstajenje in dar Svetega Duha udejanjajo tukaj in zdaj, v konkretnem trenutku zgodovine.
Besedo “bogoslužje” lahko razumemo v dvojnem pomenu, ki odraža globoko dinamiko odnosa med Bogom in človekom. Na eni strani bogoslužje pomeni služenje človeka Bogu – izraz čaščenja, zahvaljevanja, prošenj in slavljenja. To je dejanje ponižnosti in predanosti, kjer človek svoje srce odpira Božjemu vodstvu in ljubezni. Na drugi strani pa bogoslužje pomeni tudi Božje služenje skupnosti – Božjo navzočnost, ki se razodeva skozi zakramente, besedo in delovanje v življenju vernikov. V tem dvojnem pogledu se razkriva resnica, da je liturgija predvsem dogodek milosti, kjer Bog sam prihaja naproti človeku, ga sprejema, ozdravlja in posvečuje.
Liturgija kot odnosni dogodek nikakor ni zgolj zbirka besedil, ki jih je treba pravilno izgovoriti, niti ni omejena na formalne obrede ali zunanje oblike. Gre za celovito izkušnjo, ki presega zgolj intelektualni proces; liturgija je dogodek, ki zajema celotno človeško osebo – njen razum, čustva, telo in duha. V njej človek s svojim telesom sodeluje v obredih, z besedami izraža svojo vero, s simbolnimi dejanji in gestami pa poglablja svojo duhovno izkušnjo.
Poleg tega liturgija ponuja vernikom edinstveno priložnost, da se povežejo z Božjim odrešenjem na zelo oseben in konkreten način. Skozi zgodovino sveta in v svojem vsakdanjem življenju lahko verniki izkusijo velika dela Božje ljubezni in odrešenja. Izbrana svetopisemska besedila, simbolni pomeni, obredna dejanja in sodelovanje skupnosti omogočajo poglobljeno doživljanje skrivnosti vere. Ti elementi pomagajo udeležencem liturgije, da ne ostanejo le opazovalci, temveč postanejo dejavni soudeleženci svetega dogajanja, v katerem se razkrivajo globlje razsežnosti Božje prisotnosti in delovanja.
Liturgija je tako več kot le formalno izvajanje obredov – je živi dogodek srečanja, sprejemanja in odgovora, v katerem se človek odpira Božjemu dotiku in doživlja presežnost v konkretnosti vsakdanjega življenja. V njej se združita vidno in nevidno, časno in večno, človeško in božansko, kar liturgijo postavlja v samo srčiko krščanske vere in izkušnje. V tem svetem dogajanju se uresničuje Kristusova obljuba: “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi” (Mt 18,20). S tem postane liturgija ne le most med zemljo in nebom, ampak tudi kraj, kjer se odvija proces preobrazbe človeškega srca, kraj srečanja, ki ni le simboličen, ampak resničen in udejanjan v vsakem trenutku obhajanja svetih skrivnosti. Napisal: Jure Žnidarič
Kategorije: Izobraževanje
0 Komentarjev